nedelja, 28. julij 2013

Sestri

Ko poletna vročina pritiska s polno močjo, je treba vstati zgodaj. Kajti zgolj jutra so s svojo nekoliko omagano svežino prava za potep. Ali vsaj začetek pobega. K sestrama, ki v svoji samoti željno pričakujeta obiskovalce. 
Mirno jutro
Zbrana skupinica je imela prav tak namen. Nenapovedan obisk, ko prvi sončni žarki ravno nežno dvigujejo tančice prvinske nedolžnosti. In zgolj krik zgodnjega ptiča zmoti šum drdranja vode čez skale, mimo votlega kamna in naprej. 
Pragovi
Poromali smo tja k sotočju, kjer si igrivi sestri podata roki in skupaj odplešeta proti barjanskim ravnicam. Ostanki nekega življenja izvabijo nasmeh. Razigranih nas ni strah ničesar. Skačemo na zaobljene kamne, bredemo po mrzli vodi, besede se odbijajo od sten kanjona. 
Brodenje
Čez mahove se vlečejo brki kapljic, ko jih gravitacija vleče v strugo. Medved je na drevesu pustil svojo sled. Tabor kosmatih gozdovnikov. Kot da bi zašli na sceno iz nekega filma. Požvižgujoč gremo mimo, pokimamo, naj bo dobro. Globoko ožino premagamo brez težav, le izbira prave strani je pomembna. 
Sotočje
Brodimo naprej, dokler nas klepet ne zapelje predaleč. Smeje se vrnemo, vzpnemo na parobek, visoko nad reko. Hočemo videti dlje, pa smo še daleč prenizko. Vračamo se mimo tabora, občutek se vrne, kar malo nelagodno se počutimo. Samo še zvok bendža manjka, pa bi tekli. 
Divjina
Znova smo na mestu poljuba. Pomahamo eni sestri, stopimo drugi naproti. Dela se nedostopno. Toda premagamo zagozdene balvane, presenetimo višje speči par in občudujemo slapove. Vzpenjamo se mimo njih, voda prši v globino. 
Iz sonca v temo
Dokler v stranski soteski ne zagledamo tankega curka. Drsi čez steno, se odbije in pade v tolmun. Brez nepotrebnega hrupa, mirno in elegantno. Obrnemo se, napoved hrupne skupine nekoliko višje ni dober obet za nadaljevanje. 
Eden izmed mnogih
Nove sledi kosmatinca, skoki, šumenje. Prestop čez zadnje balvane, dan se je zbudil. Vedno več je kopalcev, gneče, glasov. Stopamo mimo, v svojem svetu, zaprti, varni. Le pogledamo se. In vemo. 
Smo čudna druščina :-)

(Soteski Iške in Zale)

Ni komentarjev:

Objavite komentar