Polja žafrana za vedno ...

Spet je bila Ajda tista, ki je predlagala pohod. Sam sem bil za, nekaj idej kam in kako, na koncu je zmagala moja zamisel o Veliki planini in vijoličnih poljih žafrana. Zjutraj sva se odpravila izpred Kalcita, upajoč, da ne glede na napoved kakšnega hujšega dežja ne bo. In pogumni imajo menda srečo. 

Sveti Primož

Med vzponom proti svetima Primožu in Petru se je ob meglicah nad dolino nad nama skozi oblake prebijalo celo sonce. Nisva se ustavljala, ne pri enem, ne pri drugem svetniku, stopila sva mimo zanimivega znamenja in prišla do stičišča poti. Na mestu nekdanje Mickine bajte sva zavila po levi poti, torej čez Pasje peči. 

Pri Mickini bajti

Še nekaj vzpona in stala sva na robu travnikov, kjer se poleti pase živina. Sedaj je bilo zanjo seveda še prezgodaj, zgolj pohodniki smo motili mir, uživali v dnevu, ki sploh ni bil slab. Ne tako, ne drugače. Šla sva mimo prvih bajt, občudovala polja žafrana. Sem in tja je bila celo kakšna flika snega, bolj za slovo od zime kot kaj drugega. 

Velika planina

Globoke vrtače kažejo na kraški svet. Pod kapelo Marije Snežne sva skozi bajtarsko naselje stopala proti muzeju, nad njim brez uspeha iskala, kot sva kasneje videla uničeno, klopco ljubezni. Le še nekaj korakov naju je ločilo od vrha Gradišča. Žičnica nedaleč stran je občasno zaropotala. Nekateri proti vrhu pridejo tudi s pomočjo te muzejske tehnologije. 

Pomlad in ostanki zime

Kajti smučarske naprave na tem smučišču so res bolj za spomin na nekdanje čase kot kaj drugega. Šla sva navzdol, po progi smučišča, presenetil naju je hladen veter. Zato sva se hitro spustila s prepišnega grebena proti bajtam, šla mimo njih in se po poti pristopa vračala na stezo, ki z nekaj zavoji sem in tja seveda, vodi preko žafranovih poljan do gozda. 

Bajte

Sonce je pobožalo deželo, tudi med hojo navzdol naju je skozi sveže pomladne veje prijetno požgečkalo. Dan je bil kljub malo bolj kilavi napovedi torej prav v redu. Dokler se nisva odpeljala proti domu. Komaj sva s parkirišča dobro zapeljala na cesto, že so po šipi zaropotale prve kapljice. Nasmeh se nama je izrisal na obrazu.

Na Gradišču