četrtek, 28. maj 2020

Češka koča

Presenečenje. Zgolj javil sem se, mislil priti naokoli. Pa se je izkazalo, da bo projekt na fakulteti zahteval še kaj več. Dopoldanski sprehod do Češke koče, iskanje snega, skorajda snemalni dan. Na pot smo stopili v dolini Ravenske Kočne, po kratkem razmisleku izglasovali kroženje. 
V dolini Ravenske Kočne
Mimo žičnice navzgor, čez Štularjevo planino potem navzdol. Ajda kot scenarist, režiser, snemalec, montažer, vse v enem. Živa kot glavna igralka. Steklenica Corone kot objekt ter tema kratkega filma. In midva s Kali kot spremljevalna ekipa. Vzpenjali smo se po stezi navzgor, sem in tja, vedno višje. 
Sonce nad Ledinskim vrhom
Se čudili cesti, ki je zasekala rano v pobočje. Šli mimo odcepov, stopili iz gozda, vedno več je bilo razgledov. Živa in Kali sta bili nekoliko spredaj, midva z Ajdo ne prav daleč zadaj. Sonce se je skušalo neuspešno prebiti skozi debelo kopreno oblakov. Kali je pogumno nadaljevala, tudi čez lojtro (lestev pravilno slovensko) ni imela večjih težav. 
Ajda
Zadnji zavoj, uravnava, koča. Postali smo, počasneje zadihali, hitro opazili, da je nekoliko naprej primerna zaplata snega. Ravno prav velika, da je Živa po njej zakorakala do Corone, stopinje so škrtale v uležanem snegu. S Kali sva z zanimanjem opazovala nastajanje nove umetnine, zanesljivo vredne oskarja za tujerodni film. 
Češka koča
Še postanek na vrhu stene v bližini koče, ponovitev snemalne vaje. Pogled navzdol na dolino Ravenske Kočne je bil res nekaj posebnega. Mahnili smo jo mimo koče, navzdol, previdno na strmem delu. Kali je šla kot gams, tudi spust po lojtri ji ni delal preglavic. Znova v gozdu, na razcepu poti. 
Kali
Zavili smo proti Štularjevi planini, jo prečkali in se po vsaj nam z Ajdo in Kali znani poti spuščali proti izhodišču. Zanimiv izlet, prav vesel sem bil, da sem lahko nekaj časa preživel z dekleti, od blizu opazoval snemanje filma in predvsem preživel res lepo dopoldne.
Štularjeva planina

Ni komentarjev:

Objavite komentar