nedelja, 28. januar 2018

Kamniti lovec

Po res uspešnem začetku turnosmučarske sezone, se sedaj, ko smo ravno nekako na sredini, tihotapijo v deželo našo nekam visoke temperature. Da bi nam skorajda pomladno vreme ne polizalo vsega snega, sem si rekel, da bo treba kakšno molitev zmolit, če kdo hoče, naj pa še kaj v pušco vrže. 
Romanje
In kje je lepši kraj za kaj takšnega kot Višarje, kjer so že naši predniki dobro vedeli, da so neke prav pozitivne sile, ki človeku dobro denejo in po možnosti še tako zahtevno željo uresničijo. Seveda, če se ob tem pokoriš in zmoliš ves rožni venec, ko se po kolenih mimo številnih postaj pomikaš proti svetišču tam na gori. 
Vsak svoj križ nosi
No, po kolenih nisem šel, pa tudi moja boljša polovica, ki mi je nekaj časa zvesto sledila, ne. Je pa res, da je bila danes, kar je kajpada običajno, ta pot vsekakor romarska. Gor je lezlo in šlo vse kar je možno. Smučarji, pohodniki, krpljarji, ni da ni. Le po kolenih ni nihče rinil gor, mogoče zato, ker bi bilo premokro in bi tudi kaj zeblo. 
Prečenje proti krnici V klobuku
Kakorkoli. Da bo pokora dobra in bo res zalegla, priprošnje pa zaprmej uslišane, sem se usmeril še proti Kamnitemu lovcu. Pristopna smučina je bila dobro narejena, le tam, kjer so jo manjši plazovi odnesli, je bilo bolj trdo. Vzpon do krnice V klobuku je bil brez posebnosti, pa tudi naprej do pristopne grape, ki vodi na vrh. 
Vzpon proti vrhu
Pod njo sem na hitro poklepetal z Italijanom, ob spustu pa še z dvema Slovencema, ki sta se ravno vzpenjala. Grapa je bila lepo zalita, stopinje so vodile vse do vrha. Pozvonil se, nato pa spustil na sončni strani po južnem snegu, po prehodu v senčno grapo pa tršem snegu navzdol. 
Razgledi
Smučanje je bilo prav dobro, pod krnico sem se usmeril v levo pobočje. Zgoraj je bilo nekoliko trše, spodaj pa je bilo možno narediti celo nekaj zavojev v napihanem pršiču. In tako naprej, vse do ceste, po kateri so me cucki potegnili še do vrha Višarij, da sem na kratko postal ob križu. 
Smuka
In od tam tako hitro odvijugal navzdol, do žensk, ki sta me čakali. Smučišče pa takšno, kot se popoldan nekako pričakuje. Kupi pršiča, da je bilo treba biti kar pazljiv. In mi smo seveda bili. Lepo smo odpeljali navzdol, ob tem pa v mislih premlevali doživeto. Lep dan je bil, to vsekakor.
Navzdol pod krnico

Ni komentarjev:

Objavite komentar