Znana planina, Krvavica in njen preduh

Najprej je bila pred nama cesta. Siva, trda, bolj primerna za avtomobile kot samotne korake. Toda kaj, ko drugače tokrat ni šlo. Pa nisva prav dolgo zdržala, že sva zavila v gozd, samotna pot se počasi zarašča. Toda nama je bila veliko bolj domača kot hrupna predhodnica. 

Prijazna pot

Izlake so ostale daleč, sanje ponovne vrnitve, presenetile so naju ozke ulice Čemšenika. Vas, ki ima višje tako zelo rado obiskano planino. Pred leti smo bili že tam gori, pri koči in še malo naprej. Tako davno, da je že skoraj ušlo iz spomina. Samote sedaj ni bilo več, pohodniki so se vzpenjali, tiho, kot bi njihove glasove zadušila oblačna okolica. 

Gospodar

Beli zastor je zakrival razglede, nas ovijal v mehko vato. Pri koči je bilo živahno, pobegnila sva naprej, mimo Črnega vrha, se začela spuščati, virtualni zemljevid je potrjeval, da sva prav. Ubrala sva bližnjico čez travnik, zgolj toliko, da sva si pogledala staro znamenje. In da sem na drseči travi pristal na zadnji plati. 

Dobrodošli

Potem pa pri Gunetu zavila h Krvavici. Pa ni bilo tako, da bi na vrh zgolj stopila. Je bil zadnji vzpon tak, da človek globlje zadiha. In se, če je le treba, tudi prime drevesa, skale, tople roke. Da bi nato ob piramidi na vrhu globoko zavzdihnil. Le kam bi se videlo? Pa sva vedela, da doseženi vrh ni prava smetana na torti zanimivega. 

Krvavica

Za to sva se morala na drugi strani spustiti navzdol, kar nekaj korakov, višinskih metrov. Do mesta, kjer sredi pobočja zagledaš luknjo in se vprašaš, ali gre ta pot do prijaznih ljudi ali zgolj peklenskega ognja. Odgovor sva kmalu poiskala, se spustila do dna in brez besnečega peklenščka za sabo tudi vzpela nazaj iz sijajnega preduha. 

Preduh

Na vrh in na drugi strani proti sedlu. Pod nama so se pokazala prva drevesa, oblaki so se počasi trgali. Toda razgledov tokrat nisva mogla čakati, po znani poti sva se spustila do Guneta, odvila proti Znojilam, Jesenovemu, izhodišču. Spet sva bila na sivi cesti, spet so koraki odmevali, le tople besede so jih mehčale.

Megleni razgledi