Razgled

Nekatere stvari so enostavno … klasika. Takšen je menda najlepši pogled v naših gorah. Čez razkuštrane travnike, preko jezerc, mimo zlatih macesnov, na goro vseh gora. Skalno piramido visoko nad zatrepom Tamarja. 

Grlo

Čas je bil ravno pravi, da gremo pogledat, ali je že kaj drugače. Da vidimo to, kar vsako leto buri domišljijo na koledarjih v tisoče slovenskih domov. Pa saj je bil tudi dan ravno pravi. Ko so se čez celo domačijo razgrnili temni oblaki, je zgolj v teh krajih na koncu sveta kazalo na nekaj jasnine. 

Dolina Pišnice

Torej gremo! Jutro smo prespali. Ko smo pogledali skozi okno, je dan že ubiral dolge korake v deželo. Nič se nismo smeli obirati. Iz Rateč smo krenili po kolesarski poti, do vznožja skakalnic. Samevale so, čakale neke nove junake. Mi nismo bili pravi, šli smo naprej, po široki poti, daleč skozi dolino. 

Slemenova špica

Kočo smo imeli že na dosegu rok, ko je bil čas za odcep. Melišče, skalni bloki, široki graben, usek med razdrapanimi skalnimi špicami. Grlo. S pomočjo rdečih označb in maloštevilnih možicev nam je uspelo najti prave prehode, se prevaliti na pobočja nad Pišnico in jo mahati proti razpotju. 

Na Slemenu

Seveda smo zavili prav, sedaj do želenega pogleda ni bilo več daleč. In bil je prav takšen, kot sem ga imel v spominu. Mogočni macesni na robu travnate planjave, mala jezerca, oblaki so se počasi razkadili, sedaj je bila slika popolna. Stopili smo še na vršno, razgledno špico. 

Tamar in Planica

Dolina je ležala pod nami, visoke skalne stene za nami. Veter nas je odpihnil nazaj na čudovito počivališče. Sedeli smo, opazovali padalca, ki je vzletal, znova in znova. Fotograf ga je lovil v svoj objektiv. Ko smo se predstave naveličali, smo se odpravili navzdol. Na drugo stran, mimo slapu Črnih vod, mimo gamsov, velikih balvanov. 

Takšni in drugačni letalci

Do čaja v Tamarju, ki res ni bil kar tako. Nisem zdržal dolgo pri miru, kratek vzpon me je pripeljal do izvira Nadiže. Voda je šumela, skakala čez skalne stopnje, hitela v globino. Pridružil sem se ji, znova v ravnini pri kapelici pomahal Živi, Maji, odšli smo navzdol. 

Znani pogled

Pot nam je bila sedaj znana, klobaso smo zašpilili, dan se je poslavljal. Pri skakalnicah smo postali opazujoč mlade skakalce, nato pa odšli navzdol, proti izhodišču, temni noči, ozkemu krajcu naše svetle spremljevalke.

Senca