nedelja, 8. november 2015

Šp'c in Grintouc

V teh koncih smo vohrni. Zato nikogar ne boste slišali, da bi čudoviti razgledni osamelec nad Jezerskim imenoval Žmitkov špic ali celo Olipov rob, kot se najde s strani kartomercev iznajden, pa od domačinov neuporabljan izraz na zemljevidih. Kajti če je ime predolgo, se jezik kaj prehitro obrabi. 
Pogled s Šp'ca na Grintouc
Zato se tisti špic seveda bere kot šp'c, pomeni pa prav isto. Skalno špico, ki iznad macesnov pogleda prav toliko, da jo sonce lepo obsije in pogled odplava vsaj do Virnikovega Grintovca, če že ne kam drugam. Posedeti tam na vrhu je v vsakem letnem času lepo. 
Žmitkov Šp'c
Toda najlepše nedvomno jeseni, ko macesen, preden odvrže svoje iglice, postane žareče rumen. In zato ni čudno, da naju je privabil. Kar tako, spotoma. Na poti na višjega soseda. Ki pa je seveda tudi dočakal najin obisk. Le nekaj kopic korakov kasneje. Ko sva se znova znašla pred jezikovno dilemo. 
V objemu
Te so naju danes tako ali tako ves čas nekako spremljale. Ali je prav Virnikov Grintovec ali Grintavec je stvar akademske razprave. Domačini bodo zanesljivo to jezikovno juho zabelili s krepkim Grintouc, da pa se ga loči od višjega brata na drugi strani doline, mu je domači kmet, ki je pasel na planini pod njim, posodil svoje ime. 
Pogled k sosedom
Zatrdim pa lahko, da nas bo ime morebiti zabavalo po poti navzgor, ko bomo stopali skozi smrekove gozdove. Ko bomo po strmem in nekoliko izpostavljenem vršnem grebenu prišli do piramide, bomo raje odprtih ust gledali naokoli, vse od Kort na drugi strani meje do domačih obronkov. 
Piramida
In gora, hribov, kucljev vse naokoli. Piramide? Seveda. Dilemo ali je višji ta vršiček ali slabih sto metrov oddaljeni brat dvojček v istem grebenu so z njo nagnili v prid prvemu. Da le ne bi bilo treba hoditi predolgo. Nama ni bilo nič predolgo. Je bilo prelepo, da bi se nama tako zdelo.
Sonce

Ko sva sedla na zadnji vrh in bila bližje Košuti. Se izognila gneči na prvem vrhu. Ki se je vedno bolj gostila. Saj kdo ne bi želel na tak razglednik. Na sončen dan. Ki je bil za nas vse, za naju še prav posebej. Čudovito enostavno lep. Zaradi poti. Zaradi pogledov. Zaradi srečanj.  
Maja in oslički

Ni komentarjev:

Objavite komentar