NA HLADNO PLANINO – 1.8.2014 – Dekleta so imela možnost izbire. Tokrat so glasovala za gobarjenje in rolanje. Nekoliko sem razmišljal, kako to povezati, potem pa našel dobitno kombinacijo. Zvečer smo sledili cesti proti prijetno hladni Soriški planini.
SORIŠKA PLANINA – 2.8.2014 – Jutro je bilo pravo za gobarjenje. Le nekaj nam je manjkalo. Gobe seveda. Že takoj po zajtrku, ko smo svoje nosove pomolili med mlade smreke, smo ugotovili, da kaže bolj slabo.
Čas enostavno ni bil pravi, smer proti Ratitovcu dosti bolj. Za lep sprehod, najdbe skalnih obronkov, nekaj sirovk, lisičk in staro kostanjevko. Bilo je na dlani, da gobe ne rastejo. Vsaj tokrat in tu. Z na pol prazno košarico smo se obrnili in vrnili do našega mobilnega doma.
Pogled v nebo je razkril, da se je ciklonski oblak odločil, da še ne bo začel puščati. Ajda je bila za sprehod, kar je pomenilo, da gremo. Tja na razgledne vršičke, stare znance, tako priljubljene. Kjer je zgolj vprašanje, ali korak usmeriš levo, desno ali kar po sredi.
Vedno prideš prav, povsod se vidi lepo in greš lahko še naprej, tja ali sem. Mimo koče smo jo mahali, borovnice so vabile, številni so se pasli v njih. Pa smo utrgali zgolj eno ali dve, nato pa še pred ovčjim hotelom zavili na travnato pot, mimo globokega brezna in kamnitega bunkerja.
Namenjenega nekim vojakom drugega časa. Toda sprehod po skritih rovih je zanimiv. Ker iz teme prideš do vedno novega pogleda. In ostaneš zadaj. Dekleti sta čudno gledali. Kdaj sta švignili mimo, jima ni bilo jasno. Nič zato. Na Možicu smo bili znova vsi skupaj, tako, za postanek in razgled.
Ob poti nazaj oziroma naprej, odvisno od tega, kako gledaš, smo iskali vrh Slatnika in našli travnata pobočja, polna cvetic. Sedli ob železno bunko na Lajnarju in nato mimo krav lovili korake še na vrh zadnjega današnjega vala. Dravh. Saj ni bilo prenaporno, le z uživanjem na vršni točki ni bilo nič.
So bile muhe prav tečne, kot bi jim ne bilo prav, da morajo letati naokoli. Hitro smo pobegnili navzdol. Dekleti po poti, sam pa kar naravnost, čez borovničevje in mimo nabiralcev. Da je kakšna modra kroglica popackala roke in osladila nasmeh, se razume.
Bile so tako dobre, da smo po poznem kosilu vzeli vsak svojo šalčko in šli pogledat, ali jih je še kaj ostalo. Vztrajali smo, dokler posodice niso bile polne, nato pa se z zgodnjim mrakom razlili po travnikih nazaj navzdol do roba uravnave, kjer smo imeli svoj dom.
BOHINJ – 3.8.2014 – Zjutraj sem odpeljal proti Bohinjski Bistrici, kjer smo pustili štirikolesnik. Nadeli smo si rolarje, pri kampu Danica našli prehod do nove brvi čez Savo in se po lepi kolesarski stezi odganjali v smeri jezera.
Vadba pred tednom dni je bila uspešna, se je poznalo. Srečevali smo kolesarje, sprehajalce, ob travnikih, skozi gozd, vasi, je peljala pot. V Stari Fužini smo zavili do jezera, sedli na obalo, uživali v brezdelju, nikamor se nam ni mudilo.
Z Majo sva poskusila, če je voda hladna. Dekleti sta nama verjeli na besedo. Gledali smo, kako se nad Komno zbirajo temni oblaki, sivi prameni so kazali na dež. Bliski in grmenje, nazaj bo treba.
Še en skok v vodo, pogum sva znova zbrala samo midva z Majo, nato pa smo že peljali nazaj.Do postanka pri zanimivih stenah, raziskovanja, obljube, da še pridemo. Ko bo znova svetilo sonce, ko bo spet lepo.
 |
| Kukanje |
SORIŠKA PLANINA – 2.8.2014 – Jutro je bilo pravo za gobarjenje. Le nekaj nam je manjkalo. Gobe seveda. Že takoj po zajtrku, ko smo svoje nosove pomolili med mlade smreke, smo ugotovili, da kaže bolj slabo.
 |
| Sredi ničesar |
 |
| Če ni gob, je pa počitek! |
 |
| Možic |
 |
| Šavnik, Kobla, Črna prst |
 |
| Ovčji hotel |
 |
| Planina |
 |
| Slatnik |
 |
| Slabi obeti |
BOHINJ – 3.8.2014 – Zjutraj sem odpeljal proti Bohinjski Bistrici, kjer smo pustili štirikolesnik. Nadeli smo si rolarje, pri kampu Danica našli prehod do nove brvi čez Savo in se po lepi kolesarski stezi odganjali v smeri jezera.
 |
| Rolanje |
 |
| Čofotanje |
 |
| Nad Komno se je stemnilo |
 |
| Osončene |
Ni komentarjev:
Objavite komentar