nedelja, 9. marec 2014

Na Kalu

Skušal sem prepričati, da je že jutro. Pa mi ni prav verjela. Celo bleda svetloba, ki se je pretihotapila skozi okna mi ni dajala prave podpore. Tako se je vdala zgolj zaradi mene. Zajtrk je bil improvizacija, priprava opreme že dosti manj. 
Tam nekje je jutro ...
Jutranji hlad je po mili zimi, ki se je brez pravega prehoda prelevila v pomlad, presenetil. Pomrznjeni sneg je škripal pod smučmi, že na prvem pobočju so svojo vlogo prevzeli srenači. V vasi je odzvonilo, nedelja je, spodobi se. 
Bohinjska Bistrica
Sonce se je skrivalo za grebeni, nič se mu ni dalo zlesti iz postelje in pogledati v te konce. Sledi prejšnjih dni so bile globoke, hoja po njih nerodna, vedel sem, da bo navzdol pravi rodeo. Tisti, ki so naju dohitevali, so zavijali po svoje, vabila so jih druga prostranstva. 
V senci
Midva sva vztrajala pri začrtani smeri, bilo nama je prav. Uhajal sem naprej, čakal, spraševal. Dočakal komaj kakšen odziv, utrujenost jo je hromila. Odštevala sva žičnice, ovinke, drevesa. Srečanje s planincem, ki se je vračal, klepet, opis razmer, pojasnila. Kje je kaj in kam se da. 
Očak
Le malo naprej sva zagledala Mali vrh. Sonce ga je božalo. Sedaj sva vedela, da ni več daleč. Na Kalu sem se odločal. Premamil me je raz, zavil sem levo. Skozi gozd, ostra je bila ločnica med soncem in senco. 
Pogled na Črno prst s Kravje Črne gore
Na vrhu sem se ustavil, pogled je plaval vse naokoli. Od enega očaka do drugega, od grape do grape, božal je obline, podrgnil gozdove, se spustil globoko v dolino. Smuči so zdrsele navzdol, malo na eni, malo na drugi strani ostrega roba. 
Vrh Kravje Črne gore s Kala
Še nekaj zavojev po gozdu in že sem stal Na Kalu, ob njej, ki mi daje veselje. Skupaj sva pogledala proti Črni prsti, vrhu Koble, obujala spomine. Nato pa oddrdrala navzdol. Pomrznjene sledi preteklih dni so pobočje spremenile v tresočo površino. 
Na Kalu
Iskala sva najboljše prehode, gladka mesta. Nižje je tudi sonce pomagalo pri kakšnem zavoju. Ti so se iztekli, kot vedno, čisto na koncu, ob cesti. Lepo je bilo s tabo, lepo kot vedno. 
Med senco in soncem

(Bohinjska Bistrica – Kravja Črna gora)

Ni komentarjev:

Objavite komentar