sobota, 29. marec 2014

Mamamuči

Med tem, ko smo dopoldan še božali snežene obline tam gori med zemljo in nebom, smo se odločili, da popoldan obiščemo pomlad. In sprehod od ene kapelice do druge je glede na opisano predstavljal prehod od slabe k dobri vodi. 
Kapelica pri dobri vodi
Tako zelo, da jo je bilo treba seveda poskusiti. In se nato ustaviti še pri točki Emine poti, na obronku nad dolino. Si spočiti oči in se spraviti s samim seboj. Da bi se potem lahko spustila navzdol, zavila pod steno, sedla na kamen in prisluhnila. 
Svetišče
Rekam. Ena je blago šumeča, nežno zelena tekla na drugi strani. Vmes je siva reka nosila hrup in radovedne poglede. Nisva prav dolgo sedela tam. Zagnal sem se v vertikalo, Mamamuči je nenavadno ime z veliko pomeni. Segal sem, sopihal, iskal prehode, na vrhu obvoz. 
Kvišku
Za mano sta se v isto smer zagnali dekleti. Priznavali, da imam prav in bo z oceno nekaj narobe. Saj se je vedno nekaj zatikalo in kar ni hotelo steči tako, kot bi moralo. Sploh pod vrhom, kjer je bil za nas, zelence, obvoz nujen. Brez njega ni šlo, pa še z njim težko. 
Mamamuči
Menjavali sta se, poskušali, lovili ravnotežje. Razlagal sem, skušal svetovati, kakor sem vedel in znal. Ko je utrujenost zmagala, sta sedli na kamne ob cesti in rekli, da je bilo zadosti. Sam sem imel še ščepec moči.
Mladost
Da sem se poskusil v hoji, kot je bila menda značilna za Ostržka. Kako je vse videti enostavno, ko gledaš od spodaj. Sem poskušal in iskal oprimke, se spraševal, če sploh gre? Izgovarjal na leta, pomanjkanje izkušenj, premalo vaje. Toda izgovori niso tisto, kar te drži v steni.
Začetek
Tako sem na koncu utrujen priznal, da bo treba višje naslednjič. Ko bo od vsega naštetega le čas tekel naprej. Dekleti sta odkimali, dovolj je bilo pretegovanja za danes. Čas za počitek, za to, da sedež na skalo ob reki in pustiš, da odnaša čas, odnaša skrbi in temne misli. Reke to zmorejo, samo dopustiti jim moraš. 
Ostržek
Reka nosi vse, kar nabere po dolini. Sedli smo v avto in dom in tudi mi valovali po dolini navzdol, vse do tja, kjer smo doma. 

(Plezališče Pod Sušo in tam okoli)

2 komentarja:

  1. Odgovori
    1. Ne bi vedel. To je ime smeri, kot ji ga je dal njen stvaritelj. Je pa vsekakor zanimivo in lahko zbudi marsikatero asociacijo :-)

      Izbriši