sobota, 27. april 2013

Po Prlekiji in še malo čez

Biciklin. Če je ravno, kar leti. Če je breg prav tako. Gor ali dol. Če le zadosti pritiskaš. In kaj bo tokrat? Vprašanje moje spremljevalke je bilo več kot na mestu. 
Pentlja
Tam čez, preko Mure, je ravnina. Prlekija pa je tudi vse kaj drugega. Gričevnat svet, ki zahteva nekaj več kondicije. Za vzpone. Pri spustih gre tako samo od sebe. Pa kaj bi strašil in razlagal. Najbolje je sesti na kolo in se odpeljati. Potem že nekako gre. Vedno. 
Senčni gozd
Počitki so obvezni. Še posebej, če najdeš močvaro, v katero se je pogreznil cel grad. Ali srečaš zvedavo srno. Fazana. In tudi, ko se čez senčne gozdove prebiješ do razglednih slemen, je kaj videti. Vinograde, hiške, razmetane vse naokoli, prijazne ljudi. 
Mesto, kjer se je pogreznil grad
Divji spust se konča v centru. Lepega mesteca. Počitek v senci parka je obvezen. Da se telo spočije in srce umiri. Pred nama je sedaj res ravnina. Pokrajina, kot bi jo na kruh namazal. Ceste, vasi, križišča. Le pravo smer je treba izbrati. 
Razgledne ceste
Zanimivo srečanje z mladimi ribiči pri jezercih, nato iskanje poti proti Muri. Želja izpred mesecev se tudi tokrat pokaže za neuresničljivo. Poti do broda so poplavljene. Tega in onega. Voda dere čez tisto, kar je bila nekoč pot. 
Lotmerk
Domačini zmajujejo z glavo. Prehitro, predivje, prenevarno. Ne gre drugače, kot da skočiva na obisk Prekmurja kar čez most. Ta še trdno stoji. Po obveznem postanku pri mlinu brcava tja, kjer so štorklje doma. Noge so utrujene, gre počasneje. Pa se nama nikamor ne mudi. 
Počitek
Zapeljeva se do Otoka ljubezni, spoznavava divjo moč tokrat povsem rjave lepotice. Po že znanih poteh, mimo številnih mrtvic, se vračava na most in skočiva znova na Prleški strani na sladoled. Sva si ga zaslužila. Tudi dodatno kepico, ki jo dobiva za povrh. 
Mura tokrat ni bila pohlevna
V miru jo poliževa, pomahava prijaznemu sladoledarju in znova peljeva naprej. Ali nazaj. Kakor vzameš. Vsekakor proti izhodišču. Ravnina je prepredena z železnimi cestami, prečkava eno za drugo. Še zadnji zavoji, za nasipom zaslutiva znano jezero. Že zavijava k prijateljem. Lepo jih je znova videti.
Znamenje

Ni komentarjev:

Objavite komentar