Verjetno bi Ajda najraje parafrazirala stari rimski rek. Če ti oči reče pojdi, greš. Kaj veliko možnosti torej ne preostane. Toda to je bilo, še preden sva šla. In veliko, preden se je prismejala navzdol. Kajti bilo se je za kaj smejati.
Dan kot bi ga narisal. Že ko sem zjutraj pokukal skozi okno našega doma, so gore nad Bohinjskim jezerom hkrati vabile in zardevale. Porednice. Juhej, vstati bo treba, sem prigovarjal. In res se nisva obirala. Koraki do snega, smuči so dobro tekle.
Vzponi in vprašanja. Odgovarjal sem, kolikor sem vedel. Dolgo je že, kar sem šaril po teh koncih. Sonce je prijetno grelo, pomladna toplota se je razlivala po bohinjski dolini. Prva srečanja, pozdrav, misel o zgrešeni napovedi.
Glasni klepet se je pri vrhu druge sedežnice oddaljil. Neke druge smeri, svoji cilji. Tudi prav. Za vogalom je bila senca. Mraz je pritisnil, kapa, rokavice. Strmina je bila ravno pravšnja, sled predhodnikov je tekla, kot bi jo potegnil z ravnilom. Sledi zavojev so navduševale. Če bo šlo takole …
Razgledi so bili. Čudoviti. Kaj pa bi drugega lahko pričakoval ob vzponu na razgledni balkon, visoko nad dolino, prav nasproti očakov. Še zadnji zavoj, zadnja strmina, vedno se vse izteče. Tudi tokrat se je. Dobro, kot je treba. Pogled. Odločanje.
Spust v dolinico pod Krevlom in nato prehod do Koble? Nič mi ni dišalo. Zamikal me je oster greben levo. Hitra odločitev. Ajda je šele prihajala, v zadnji strmini je nekoliko zaostala. Zagrizel sem v nedotaknjen sneg, vijugal med debli, iskal manj strme prehode.
Čistina. Mešani sneg. Najbolj strmi del, premislek, nato so smuči romale v roke. Končno pobočje, začudenje. Antene na vrhu res nisem pričakoval. Vzklik Ajdi, počakala bo Na kalu. Lovljenje trenutkov. Previdni spust, zavoji ob grebenu, skozi gozd.
Počitek, navdušenje. Pri obeh. Res je lep dan. Prvi zavoji, preizkušanje smuči, snega. Nato bolj odločno. Sneg je vedno boljši. Trd pod vrhom, prediranje nekoliko nižje. In nato uživanje v pršiču. Najraje bi vriskal.
Enakomerni zavoji, ravno prava strmina. Dolina je vedno bližje. Nižje nova srečanja, mimobežni pozdravi.Še zadnje strmine. Sonce je naredilo svoje. Rodeo, razložim. Smeh. Kako rad ga vidim. Poslednji zavoj. Navdušenje. Volja. Še bi. Res. Juhej!
(Bohinjska Bistrica – Na kalu – Kravja Črna gora)
 |
| Jutro |
 |
| Razgledi |
 |
| Ajda |
 |
| Greben Črne prsti se skuša skriti |
 |
| Kravja Črna gora |
 |
| Ostrina |
 |
| Začetni zavoji |
 |
| Pogled nazaj |
 |
| Uživanje |
(Bohinjska Bistrica – Na kalu – Kravja Črna gora)
Ni komentarjev:
Objavite komentar