Človeško življenje je
valovanje. Hribi in vzpetine se kot valovi pnejo nad posamezno usodo. Vzhičeno
nas nosijo navzgor, z njimi obupano padamo v globino. Neskončno. Dokler spet ne
švignemo navzgor. Ali pademo še globlje. Usoda. Z vsakim vzdihom jo je manj. Vse
od nekdaj.
Grmada |
Kdo bi vedel kakšne stiske je doživljala Veronika. Deseniška. In kaj
si je o njej v resnici mislil Herman. Kakšno čustvo ga je prevevalo, ko ji je
grenil življenje. In še posebej takrat, ko je izvedel, da so jo njegovi vazali
uspešno utopili. Kdo bi vedel. Kajti Hermanovo valovanje se je izteklo že pred
stoletji.
Spomin na grofe Celjske |
Le nekaj let po Veroniki so ugasnila tudi njegova čustva, spomini,
bivanje kot takšno. Naše pa je sedaj in tukaj. Ko si grenimo življenje z
drobnim iskrenjem. Ki lahko preide v požar. Zato ne obsojajmo preteklosti, saj
nismo boljši. Le v drugem času delamo iste napake.
Nepotrebna znamenja |
Jutranji sprehod je bil
seveda ravno tako valovanje. Strmo navzdol, iskanje poti, trmoglavljenje,
sopihanje, razgledi. Kaj vse je možno spraviti v en stavek. Doživetja, spomine,
celo življenje. Nato pa znova proti modremu nebu. Vzpon mi je dal mero. Ritem
hoje je bil dokaj počasnejši od utripov srčne mišice. Leta bodo to, sem se
slepil.
Celje |
Korenina, mimo katere sem švignil, me je višje povsem zložno pustila zadaj.
Brez težav. Da bi jokal. Kje so tisti dnevi, ko sem… Ime visoke špice je znova
budilo zanimanje. Prvi čarovniški proces na Slovenskem. Spretna beseda
zagovornika je Veroniko rešila. Pred grmado. Pred Hermanovim besom žal ne.
Friderikov stolp |
Ropotanje
na vrhu ni bilo zame. Pogledi pa že. Ti so mi bili od nekdaj ljubi. Shranil sem
jih nekam vase. Tehnika je odpovedala, pa nič zato. Kdor hoče videti, mora
hoditi. Prvi korak navzdol. Drugi so mu sledili, brez ugovarjanja. Jutro je
izzvenevalo, oblaki so prekrili dan.
Midva |
Še zadnji vzpon do zgodovine. Tja nekam med
grofe. Celjske. Bili so mogočni. Tako zelo, da je bila že v njihovem vzponu
zasejana kal konca. Vse je bilo zgolj vprašanje časa. In tudi danes, tu, ni
zanesljivo čisto nič drugače. Kajneda?
(Stari grad nad Celjem – Grmada)
Ni komentarjev:
Objavite komentar