Princeska in zmaj

Saj nič ne rečem. Je čisto luštno ko povsem sam v zgodnjem jutru opazuješ žarečo kroglo, kako se preteguje nekje za obzorjem. Veter ti poboža lase, zamaknjeno strmiš in veš, da bo dober dan. 

Pogledi

V olesenele ude počasi priteka življenje, ko stopiš prve korake po poti. Ki si jo začrtal povsem sam. Toda včasih je drugače. Greš raje malo kasneje, toplo sonce že nič kaj krmežljavo pošilja svoje žarke proti modremu planetu. In nisi sam. 

Sončna pot

Mlado srce bije blizu, le stežka sebi priznavaš, da mu vedno težje slediš. Kaj se more. Tako mora biti. Menjajo se letni časi, menjajo se generacije, menjamo se ljudje. To leto je zima prav skopuška s snegom. Poprh pred kratkim pa je le ustvaril zimsko pravljico. Manjkala sva le princeska in stari, že rahlo betežni…zmaj. So se mlada usta zasmejala. 

Smer

Iskrivo veselje, dan ki osreči. Dan za pomnjenje. Sled je bila narejena. Luknje nekoga, ki je hodil tam, kjer mu ni bilo mesta, niso ničesar pokvarile. Niso smele. Iskrilo se je le v meni. Nekje globoko. Zakopano. Malenkost. Brez potrebe. 

Pisani gozd

Oblački so pohajali nekje visoko, ravno toliko jih je bilo, da so dajali kontrast na modrem nebu. Povsem sama sva sledila eden drugemu do Prve ravni in naprej v gozd. Strmina se je nekoliko povečala. Ravno toliko, da se je utrip povečal za udarec ali dva. Komaj opazno. Zamaknjena, vsak v svoje misli. 

Vetrovni pogled

Pred travniki sem pomahal proti strmini. Odločitev sva prepustila za kasneje. Nič nisem razlagal, vprašanj ni bilo. Spihani vrh je samotno pričakoval nove obiskovalce. Prepustila sva se vetru, kuštral je lase, zavijal okoli, komaj je bilo kaj časa za lov na prepišne poglede. 

Zavoji

Čakalo je drsenje. In nato zavoji, v celem snegu. Uživaški, kaj bi ne bili. Prvi, mladi, so bili nekoliko nerodni. Potem pa so mi vedno bolj odločno sledili. Juhej. Na robu ni bilo dileme, kar naravnost navzdol sva zavila.

Visoko nad dolino

Pršelo je okoli naju. Usta so lezla v nasmeh. Bukve so hitele mimo. Še preskok na cesto, znova sva bila na jutranji poti. Dogodivščina se je iztekala. Pa nič zato. Saj bodo prišle še nove. Zagotovo. Kajneda?  

Pršenje

(Črni Kal - Prva ravan - Blegoš)